Evropski mladinski dogodek je letos v živo potekal 8. in 9. oktobra.
Nanj smo se odpravili tudi mladi popotniški novinarji iz Ljubljane, Celja in Nove Gorice. Vsak od nas je v manjši skupini raziskoval temo, ki si jo je izbral. Fotoreportaža dveh udeležencev, ki sta v objektiv ujela trenutke na dogodku za mlade, njun pogled pa sega tudi preko slednjega in odpira vprašanja prihodnosti Evropske unije.
Evropska komisija je v začetku leta 2020 pripravljala sedemletni načrt, ki naj bi, po besedah malteške predstavnice v Evropskem parlamentu Roberte Metsola, bil osnovan na podlagi pričakovanja rasti BDP držav članic.
Prvoten plan bi se postopoma posvečal digitalizacijskim investicijam, krožni ekonomiji, novim, ‘zelenim’ delovnim mestom in preprečevanju brezposelnosti.
V osnutku naj bi bila tudi podnebna strategija, ki po besedah Metsole sicer ne bi popolnoma zadovoljil začrtanim ciljem Evropske unije.
Po nastopu aktualne svetovne zdravstvene krize je sledila ukinitev javnega življenja, delo se je preselilo med štiri stene osebnih prostorov oziroma na splet, nekateri delodajalci so bili primorani k popolni ukinitvi storitev in masovnem odpuščanju.
Evropska unija je zoper bolezen Covid-19 zagotovila brezplačna cepiva za vse državljanke in državljane. Krizo pa je pospremila inflacija skupne valute.
O krizni finančni pomoči državam članicam je bilo govora še pred koncem leta. V začetku leta 2021 so potekale prve virtualne seje Evropskega sveta.
Na zasedanju je Svet zaprosil Evropsko komisijo za predlog finančnega načrta, ki bo predstavljal ravnovesje med pomočjo za okrevanje in dolgoročnim evropskim proračunom (od leta 2022-2027).
Po besedah romunskega evroposlanca in ekonomista Dragoșa Pîslaruja, naj bi se Evropski svet poleg posveta s finančnimi ministri držav članic, pred končnim sklepom o namenitvi nepovratnih finančnih sredstev, posvetoval s trinajstimi konzulati članic, zraven pa naj bi po njegovih besedah, bile na posvet vabljene tudi evropske mladinske organizacije.
Gre za mehanizem za okrevanje, težak 750 milijard evrov (kar je 672,5 milijard v evrski vrednosti iz leta 2018), ki predstavlja najtežji stimulativni finančni paket za države članice v zgodovini Evropske unije. Nepovratni finančni mehanizem, poznan tudi pod imenom ‘Next generation EU’ bo v imenu Evropske unije (in seveda vseh prihodnjih generacij) črpal finančni naboj z zadolževanjem pri kapitalskih trgih. Posojila, ki bodo izplačana med letoma 2021 in 2026, bodo po sklepu poplačana do leta 2058.
‘Začetni fiskalni odziv je sicer moral biti nacionalne narave. Plačilo vsote za okrevanje držav članic pa bi po načrtu moralo biti izvedeno takoj, zato na ravni fiskalnega stališča ni bilo orodij za močan fiskalni odziv. Na srečo je ECB, kot edina zvezna gospodarska institucija na ravni EU, bila pripravljena hitro in učinkovito ukrepati.’ Meni Bruegelska doktorandka Marta Domínguez Jiménez, ob tem pa dodaja, da ne verjame, da bo prej omenjeno posojilo Evropski uniji predstavljajo tveganje za večji dolg, ki smo ga bili deležni v zadnji finančni krizi. Jiménez dodaja, da skrb ni potrebna, ker smo v času, ‘ko imajo kapitalski trgi absolutno zaupanje v evropske institucije. Očitno je bilo njuno medsebojno trgovanje doslej neverjetno nizko, zato je dolg s finančnega vidika popolnoma smiseln in poleg evra ustvarja dodatno varno premoženje, kar je dobro tako za bančno Evropo, kot finančni sistem na splošno.’
Evropska komisija naj bi vse načrte držav članic do leta 2026 odobrila do 31. maja 2021. Proces pa zaradi političnih preprek Poljske in Madžarske, še ni bil končan.
Njuno nasprotovanje bi lahko povzročilo močnejši nadzor nad porabo financ držav članic, ki nosijo večjo možnost korupcije. Evropski svet je sicer z namenom nadzora porabe nepovratnih sredstev iz mehanizma za okrevanje Next Generation EU postavil šest smernic oziroma ‘obnovitvenih stebrov’.
Prvi izmed njih bo namenjen krepitvi pripravljenosti za okrevanje in odpornost, ki obljublja doprinos k izboljšanju dostopa do zdravstvenega varstva, razvoj zdravstvene zakonodaje EU in digitalizacijsko nadgradnjo zdravstvenih orodij in storitev.
‘Digitalna transformacija’ je steber, za katerega je Evropska unija namenila 20 odstotkov vrednosti mehanizma. S tem bo Evropska unija starejšim generacijam zagotovila učenje novih tehnologij, financirala mlade podjetnike s področja digitalnega razvoja, spodbudila k razvoju na področjih superračunalništva, kvantnega računalništva, blockchain tehnologije, pospešila visoko zmogljivo in varno infrastrukturo, vključno s tehnologijo 5G.
Državnim in evropskim institucijam pa bo s sredstvi zagotovila večjo zaščito pred kibernetskimi grožnjami. Po besedah Marte Domínguez Jiménez naj bi steber omogočil tudi razvoj umetne inteligence, ki bo ‘pripomogla k boju proti podnebnim spremembam ter izboljšanju zdravstvenega varstva, prometa in izobraževanja.’
‘Steber socialnih pravic’, bo zagotovil ‘vključujočo rast’ in nova, ‘trajnostna delovna mesta’.
Steber krasi geslo o krepitvi ‘socialne, pravične in vključujoče Evrope’.
V načelu smernic pa opredeljuje financiranje za aktivnejšo spodbudo pri zaposlovanju in vključevanju na trg dela, samozaposlovanju ter ‘odprtih oblikah dela’.
Vlaga v ‘vseživljensko učenje’, zagotavlja večje fleksibilnosti delodajalcev za hitro prilagajanje delovnih pogodb gospodarskim razmeram, spodbujanje k enakosti med spoloma na delovnem mestu in ‘enake zaposlitvene možnosti’.
Evropska komisija je pri tem predlagala tudi izboljšanje delovnih razmer za delavce na gradbiščih, zavzema pa se tudi za preprečevanje kršitev delovnih razmerij in ‘preprečevanje revščine’. Pri tem naj spomnim, da je prvotni namen strategije povečevanje rasti produktivnosti.
Zeleni steber, ki bo deloval v skladu z evropskim Zelenim načrtom, bo predstavljal naložbo za podnebne izdatke, pravi analitik ekonomske ekonomije na Inštitutu evropskih okoljskih strategij Jesús Urios Culiañez.
Člani Evropskega parlamenta Zeleni načrt označujejo, kot najmočnejši del mehanizma za okrevanje, ki znaša 37 odstotkov predvidenih sredstev.
Po mnenju Culiañeza gre za hitro reakcijo na področju, ki potrebuje mnogo večjo finančno oporo.
Po besedah romunskega evroposlanca Pîslaruja naj bi investicija za ‘naslednje generacije’ tehtala ‘vsaj 7% sklada v mehanizmu za okrevanje, kar znaša okrog 40 milijard evrov.
Steber bo namenjen izobraževalnim strukturam, kot je na primer program Erasmus, ter strategijam vkljulevanja na trg dela.
Pîslaru je na panelu Next Generation EU, Evropskega mladinskega dogodka (EYE), večkrat zatrdil, da steber uspešno predstavlja vse mlade na EYE in da ta zares zagotavlja stabilno prihodnost mladih. ‘I think it’s something we should celebrate.’
Na panelu Next Generation EU, Evropskega mladinskega dogodka so spregovorili Roberta Metsola, malteška evropska poslanka, koordinatorka skupine EEPs v odboru za državljanske svoboščine, pravosodje in mednarodne zadeve v skupini EPP; Dragoșa Pîslaru, koordinator skupine Renew Europe komiteja za socialne zadeve in član odbora za gospodarske in zadeve; Jesús Urios Culiañez, mlajši analitik okoljske ekonomije na Inštitutu Evropskih Okoljskih Strategij; Marta Domínguez Jiménez, Bruegelska doktorandka.
Na Evropskem mladinskem dogodku so se trije paneli dotaknili porasta družbenih neenakosti in predlogu uvedbe reforme univerzalnega temeljnega dohodka, ki bi postopoma zagotovila vsaj približek enakosti in dostojnega življenja za vse prebivalce Evropske unije.
Kljub temu Next Generation EU vztraja v svojem prepričanju, da je univerzalni temeljni dohodek zgolj pomoč, ki jo Evropska unija nudi brezposelnim …
Med mladimi EU in evropskimi poslanci ostaja skupna vednost, da v podnebne strategije ni bilo vloženih dovolj finančnih sredstev.
Večina evropskih mladinskih organizacij odločno opozarja na dejstvo, da naložbe, ki jih je ustvaril Next Generation EU in njen načrt zelene tranzicije, še vedno ne morejo zagotoviti, da se bo Evropa približala obljubi o znižanju emisij iz Pariškega sporazuma do leta 2025.
Gibanje Mladih federalistov, ki se sicer striktno zavzema za vrednote evropskega značaja, je pred kratkim javno objavilo daljšo kritiko evropskega finančnega načrta namenjenega okrevanju. Neformalno pa je izrazilo, da je finančni plan za okrevanje držav članic razporejen nepravično in bo posledično prinesel večji prepad med družbenimi razredi.
Udeleženci evropskega mladinskega dogodka so lahko prek razglednice oddali svoje predloge sprememb za boljšo Evropsko unijo, vendar možnost izbire znamk (oziroma nalepk) z oznako ‘Economy/Finance’ ni bilo.
‘Ta sredstva bodo vračale naslednje generacije. Zato moramo poskrbeti, da bodo pristala v žepih tistih, ki jih potrebujejo.’ pravi Metsola.
Avtorja fotografij in besedila: AAGU
Potvoanje, raziskovanje in poptniško poročanje tudi ne bi bilo mogoče brez: