Zmagovalno zgodbo je z nami delila Ana Javornik:

 

O mejah je veliko povedanega, ne pa tudi znanega, čeprav nas od malih nog naprej učijo o
njih. A daleč največja je tista, ki si jo postavimo sami, saj nam lahko ohromi življenje, ki tako
steče mimo nas.
Vsakdo od nas ima kakšno in moja je bil strah. Strah pred nečim, česar nisem znala niti
sama opredeliti. Strah, da bi se znašla v težki situaciji, sama in izgubljena. Kljub vsemu sem
šla na pot ter se seveda znašla v več kot eni takšni situaciji. Še dobro. Hvaležna sem, da se
je to zgodilo, kajti le tako sem lahko spoznala, da se na koncu vse izide. Tako ali drugače,
če le malo zaupaš, se sprostiš in prepustiš.
Najsi sem bila še tako daleč od doma, daleč od vsega poznanega in znanega in daleč od
ljudi, ki bi mi krili hrbet, se je vedno nekako izšlo, četudi ne po prvotnih načrtih.
Takrat sem spoznala, kako je, ko je vse odvisno od tebe. Tvojih dejanj. Tvojega razmišljanja.
Tvojega ukrepanja. To spoznanje te obogati in okrepi. Na tebi je odločitev, ali boš stvari videl
kot dobre ali slabe. Ali boš iz njih črpal navdih ali pustil, da te strah pokori.
V veselje mi je bilo, ko sem spoznala tudi, kako malo je potrebno za srečo. Tudi ta je
odločitev, saj se sreča skriva v drobnih rečeh, ki jih večkrat prezirljivo prezremo ali vzamemo
za samoumevne. Čudovito je, kako ti lahko klepet s popolnim tujcem polepša dan in nasmeh
neznanca na ulici povrne upa. To te prizemlji in resnično osvobodi.
Če so državne meje le namišljene črte, potem niso meje v naših glavah nič drugačne. So le
namišljene. Hočeš premaknit meje? Potem premakni sebe in se spusti v neznano ter ga
sprejmi in raziskuj z odprtimi rokami, brez predsodkov in predvsem brez strahu.

 


Dragi popotniki in sopotniki,

Postanite del družine popotnikov, ki potujejo drugače – Potujejo, Mislijo in Delijo – in prispevaj svojo kratko zgodbo, ki bo objavljena na naši spletni strani in jo boste lahko skupaj z ostalimi prispelimi zgodbami prebirali 17.10.2017 v hostlu Celica na festivalu popotništva BIVAK IV. Najboljša zgodba bo nagrajena.

Namen popotniškega novinarstva je okrepiti kritično razmišljanje in družbeno aktivacijo ljudi, predvsem mladih. Spodbuja k potovanjem, zavestnem opazovanju sveta, zavzemanju stališč do družbenih vprašanj ter smiselni uporabi novih medijev.

Z natečajem za najboljšo zgodbo na temo »Čez svoje meje« vas želimo spodbuditi, da se zazrete vase in si z zgodbo odgovorite:

  • Kaj so zame meje?
  • Kdaj sem (na potovanju) šel/šla čez svoje meje?
  • Kakšne so bile te meje oz. omejitve?
  • Kaj sem pri tem občutil/-a?
  • Kaj sem se iz tega naučil-a?
  • Kdo ali kaj mi je pomagalo, da sem lahko obvladal-a situacijo oz. šel/šla preko določenih stvari?

…In seveda ne pozabi povedati, zakaj se ti zdi to pomembno deliti z drugimi.

Tehnične značilnosti

Besedilo pošlji v formatu.DOC ali PDF, obsega naj od 250 do 300 besed. Zgodbi lahko dodaš tudi naslovno fotografijo.

Pri ocenjevanju bomo gledali na povezanost besedila, upoštevanje navodil (vsaj 3 točke odgovorjene in število besed), iskrenost, osnovna jezikovna primernost (slovnica in slog).

Zadnji dan za oddajo kratkih zgodb je v nedeljo 15.10. Zmagovalna zgodba bo na naši spletni strani objavljena v ponedeljek, 16.10, dan pred Bivakom IV. Zgodbo po e-pošti pošlji na: jaka@popotniskonovinarstvo.si

Nagrada: fotoknjiga Mance Juvan: Afganistan, neobičajna življenja, ki jo podarja naš partner založba Sanje